KONTAKT

Telefon 031-242130

____________

ČLANICE:

Zavod Mošnice

Pod Srebotnikom

Zavod Koprivnik

Društvo Peter Kozler

____________

Mizarstvo

slovensko

Deutsch

 

Vremenska napoved
Črnomelj

 

Zveza kočevarskih organizacij zastopa interese Kočevskih Nemcev v Sloveniji in jih predstavlja  javnosti. Glavna skrb zveze je ohranitev kočevarskega jezika, specifične kulture tega nekdanjega jezikovnega otoka, njegove bogate tradicije in običajev. Eno od pomembnih težišč delovanja  zveze je vzdrževanje stika z društvi izseljenih Kočevarjev, z drugimi manjšinskimi organizacijami kot tudi z državnimi institucijami v Sloveniji in tujini.    


DOGODKI:

Pouk kočevarščine z igro na OŠ Semič

Zveza kočevarskih organizacij je v sodelovanju z OŠ Belokranjskega odreda organizirala pouk kočevarščine skozi igro v obliki krožka. Projekt je podprlo Nemško veleposlaništvo iz Ljubljane.



http://www.osbos.eu/sola/vsi-dokumenti-novice/14-solske-novice/864-znanja-in-srcne-kulture-nam-ne-more-nihce-vzeti.html

nastop učencev OŠ Semič v kočevarščini
Nastop v kočevarščini na prireditvi ob dnevu državnosti v Kulturnem domu v Semiču

Božična zgodba po kočevarsko: https://www.youtube.com/watch?v=vliZ4c17yPI&feature=share



Zveza kočevarskih organizacij, Zavod Mošnice in Pokrajinski muzej Kočevje
V torek, 3.11.2015 ob 17.30 Vas vljudno vabimo na literarni večer z učiteljem, pesnikom, pisateljem, dolgoletnim urednikom Gottscheer Zeitunga, in prevajalcem g. Ludwigom Krenom. Literarni večer bo potekal v Predavalnici Pokrajinskega muzeja v Kočevju. Z literatom se bomo preko njegovih del in spominov popeljali v predvojni čas in življenje na Kočevskem. Ker je velik del njegovega ustvarjanja potekal v kočevarščini, bodo slušatelji pouka kočevarščine, vsaj delček te njegove zapuščine predstavili tudi v njegovem maternem jeziku. Sodelovala bo tudi pevska skupina Zavoda Mošnice in otroška skupina v kočevarskih nošah. Vstopnine ni.
Vabljeni!

VABILO

ZAHVALA:

Ob koncu ˝Dni kočevarske kulture˝ se želimo zahvaliti vsem, ki ste prisevali in omogočili nemoten potek prireditve: Občini Dol. Toplice za pobudo in organizacijo, informiranje medijev, pripravo klopi in ozvočenja na zaključni prireditvi. Županu g. Jožetu Muhiču, ki nas je s svojo prisotnostvjo vzpodbujal, pripravil tiskovno konferenco in predal ˝štafeto˝ naprej Občini Kočevje in direktorju občinske uprave Radu Javorniku.
Zahvaljujemo se poslanki Državnega zbora RS Urški Ban za udeležbo na filmski projekciji in vzpodbudne besede.
Ireni Kapš in njenim pomočnicam (Liuba Palamarchuk, Urška Kop in Darja Štangelj), da so noči preživele ob šivanju noš.
TIC Dol. Toplice in Primožu Primcu za vodenje po Kočevskih Poljanah in Občicah ter obveščanje in za organizacijo dogodkov.
Mag. Hermannu Leustike in dr. Urošu Zavodniku, ki sta dvakrat brezplačno predvajala film in nosila vse stroške povezane s tem, TV Kočevje, ki nam je brezplačno dala na voljo opremo, potrebno za predvajanje filma.
Župniku g. Dušanu Kožuhu za lepo pripravljeno nedeljsko mašo.
Vaški skupnosti Kočevske Poljane za postavitev mlaja, čiščenje prizorišč in organizacijo.
Marljivim plesalkam in plesalcem TD Pod Srebotnikom pod vodstvom Franca Šprajcarja, pevkam župnijskega PZ iz Poljan pod vodstvom Andreja Černeta, otrokom, ki so se pridno pripravljali na nastop in njihovim staršem, da so jih vozili na vaje, drugim nastopajočim (Aeternum, Cantate Domino, PZ OŠ Dol. Toplice...), ravnateljicama OŠ Dol. Toplice ge. Maji Pelko in OŠ Belokranjskega odreda Semič ge. Silvi Jančan.
Slikarjem in njihovim mentorjem akad. slikarju Jožetu Kumru in mag. Vlasti Henigsman ter Društvu likovnih umetnikov iz Semiča, ki so nam pomagali rešiti zadrego s (premalo) platni.
G. Janezu Konečniku za izvrstno izpeljan fototečaj in razstavo fotografij.
Urški Kop za lepo pripravljen pohod na Mali Rigelj in zato, da je posodila catering opremo za pogostitev slikarjev in fotogrfov.

Pokrajinskemu muzeju Kočevje in direktorici Vesni Jerbič Perko s sodelavci za predstavo ˝V deželi Kačariji0 in delavnico za otroke.
Novinarjem in novinrkam slovenskih medijev za lepo predstavitev v medijih in pozorno poročanje o dogodkih. Andreju Černetu za fotografiranje, številne vožnje, pripravo Dvorane Augusta Schaura, montiranj platna itd.
Marici Gril, da je dovolila ob tej priložnosti ponovno odprtje gostilne; gostincem Oštarije za odlično postrebo kočevarskih jedi. Vsem ženskam, ki ste prinesle pecivo in pomagale pri strežbi, povezovalcem kultrnega programa in še in še. Upam, da nismo pozabila: pri pripravi je s prostovoljnim delom sodelovalo ogromno ljudi...
In ne nazadnje: HVALA vsem obiskovalcem in obiskovalkam prireditev.

Zahvala tudi za finančno podporo: MKRS (slovenski podnapisi, fototečaj in delavnice), Javnemu skladu RS za kulturo (nastop Cantate Domino) in Veleposlaništvu Republike Nemčije (ustvarjalne delavnice na katerih smo otroke lahko pripravili na nastop).

MKRS JSKD
Dol.Toplice Nmcija

 

Dnevi kočevarske kulture

Vabljeni na prireditve ob ˝Dneh kočevarske kulture˝

  1. Ponedeljek, 7.9.2015 ob 12,00 TISKOVNA KONFERENCA; Dvorana Augusta Schaura
  2. Petek, 11. september 2015, ob 17:00, POSTAVLJANJE MLAJA V KOČEVSKIH POLJANAH
  3. Sobota, 12.9.2015 od 9,00 dalje FOTOGRAFSKI TEČAJ z Janezom Konečnikom (zbirno mesto in zakljuek Dvorana Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah)
  4. Sobota, 12. september 2015, med 9:00 in 18:00: SLIKARSKI EX-TEMPORE KUD DOLENJSKE TOPLICE 2015 v Kočevskih Poljanah (tematika Kočevarska arhitekturna dediščina)
  5. Sobota, 12. september 2015, ob 9:00, POHOD PO POTI KOČEVARJEV, start v Kočevskih oljanah
  6. Nedelja, 13. september 2015, ob 8:15: SVETA MAŠA IN KRAJŠI KONCERT KOČEVARSKIH PESMI, župnijska cerkev sv. Andreja apostola Nedelja,
  7. 13. september 2015, ob 18:00; Projekcija dokumentarno-igranega filma v kočevarščini: DEŽELA KOČEVARJEV - Izgubljena kulturna dediščina (GOTSCHEABAR LONT - Das verlorene Kulturerbe), Leustik-Zavodnik Produktion, režiser: dr. Uroš Zavodnik VEČ
  8. Ponedeljek, 14. september 2015, ob 19:00, KRATEK TEČAJ KČEVARŠČINE (Maridi Tscherne) Dvorana Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah
  9. Torek, 15. september 2015, ob 18:00; PREDSTAVITEV KNJIGE O KOČEVARSKI PREHRANI IN POKUŠINA KOČEVARSKEGA PECIVA IN KRUHA, Dvorana Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah
  10. Sreda, 16. september 2015, ob 19:00; OTVORITEV RAZSTAVE EX TEMPORE DOLENJSKE TOPLICE  (Avla I., KKC Dolenjske Toplice)
  11. Četrtek, 17. september 2015, dopoldne ; LUTKOVNA PREDSTAVA ZA OTROKE Z DELAVNICO
  12. Petek, 18. september 2015, ob 18:00 v KKC Dol. Toplice, velika dvorana: Projekcija dokumentarno-igranega filma v kočevarščini: DEŽELA KOČEVARJEV - Izgubljena kulturna dediščina (GOTSCHEABAR LONT - Das verlorene Kulturerbe), Leustik-Zavodnik Produktion, režiser: dr. Uroš Zavodnik VEČ
  13. Sobota, 19. september 2015, ob 19:00; ZAKLJUČNA PRIREDITEV 1. DNEVOV KOČEVARKE KULTURE Nastopajo: Cantate Domino (Kočevje), ljudske pevske Rožce, folklorna skupina TD Pod Srebotnikom, učenci OŠ Dolenjske Toplice, otroška skupina Zaavoda Mošnice- Moschnitze
    Po končani slovesnosti zabava z ansamblom.
    Lokacija: Sredi Kočevskih Poljan

VABILO NA NASTOP CANTATE DOMINO NA ZAKLJUČNI PRIREDITVI

ZGIBANKA Z VSEMI PRIREDITVAMI

Projekcija filma v kočevarščini, Dvorana Augusta Schara, 13.9.2015 in 18.9. 2015 v KKC Dol. Toplice obakrat ob 18.00 uri

 

Projekcija dokumentarno-igranega filma v kočevarščini: DEŽELA KOČEVARJEV - Izgubljena kulturna dediščina (GOTSCHEABAR LONT - Das verlorene Kulturerbe), Leustik-Zavodnik Produktion, režiser: dr. Uroš Zavodnik, ideja-scenarij: mag. Hermann Leustik, dr. Uroš Zavodnik, 59.min., Avstrija-Slovenija, 2015; premiera 19. junija Wulfenia kino Celovec; festivalska premiera na Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma DOKUDOC.

Režiser dr. Uroš Zavodnik in producent mag. Hermann Leustik sta ustvarila poseben dokumentarno-igrani film, ki govori o usodi Kočevskih Nemcev, o njihovi več kot 600 let stari kulturi na Kočevskem, vse od začetkov v 14. stoletju pa do danes ter o njihovem svojskem jeziku, kočevarščini ('Gottscheer Sprache'). Film njihovo kulturno dediščino obravnava povsem nepolitično, kot zapis njihove kulture za svetovno kulturno dediščino. Da je v celoti posnet ter sinhroniziran v kočevarščino, jezik, ki po UNESCO-vi klasifikaciji spada med kritično ogrožene jezike, je posebna vrednost tega filma, zaradi česar bo film aktualen še desetletja za širšo svetovno javnost. Film se dotika poskusov ohranjanja kulturne dediščine Kočevarjev v Sloveniji, ZDA in Avstriji, skozi njihova kulturna društva ter življenje posameznikov. Kočevarje poziva z apelom, naj se potrudijo ohraniti svoj edinstven jezik in kulturo.

Dodani so podnapisi v slovenščini, nemščini ter angleščini. Nastanek slovenskih podnapisov je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

 

Film, ki je v celoti posnet v kočevarščini bo (s slovenskimi podnapisi) možno videti v času ˝Dni kočevarske kulture˝, ki ga organizirata Občina Dol. Toplice in Zavod Mošnice od 12.9. do 19.9.2015 v Kočevskih Poljanah. Pripravo slovenskih podnapisov je financiralo Ministrstvo za kulturo RS.

več —»

Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice– Moschnitze Vas vljudno vabi na:
otvoritev fotografske razstave Janeza Konečnika ˝Po poteh Kočevskega roga˝, ki bo petek, 24.4.2015 ob 18.00 uri v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah pri Dolenjskih Toplicah.VABLJENI1

VSTOPNINE NI
Naslov: Kočevske Poljane 18, 8350 Dol. Toplice (pri župnijski cerkvi sv. Andreja)

več —»

Razstavljene slike je mogoče tudi kupiti (30E)

 

Projekt sofinancira MKRS in Občina Dol. Toplice

konecnik

VABILO

TD Pod Srebotnikom vabi v soboto, 14.2.2015 ob 17.00 uri, na pustno rajanje v Kleti Kulpar v Občicah.

Informacije in prijave 040 650 660

Več —›

 

Ustanovni sestanek Zveze kočevarskih organizacij, 3.12.2013

VABILO na predavanje dr. Vincenca Rajšpa:

Slovenska kartografa Henrik Freyer in Peter Kozler v evropskem kontekstu

Predavanje bo v četrtek, 5. februarja 2015, ob 19. uri

v Pokrajinskem muzeju Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevjeematiko

Predstavljena bosta zemljevida Henrika Freyerja »Spezialkarte des Herzogthums Krain« iz leta 1846 in zemljevid Petra Kozlerja »Zemljovid slovenske dežele in pokrajin« iz leta 1853. Oba zemljevida sta bila v slovenščini, Kozlerjev zemljevid pa je pomemben še zaradi nemško slovenske jezikovne meje. V tem času pa so bili objavljeni tudi drugi zemljevidi v Monarhiji in v nemškem prostoru, ki so obravnavali isto tematiko.

Vabljeni

 

  1. Zveza kočevarskih organizacij
  2. Člani Zveze kočevarskih organizacij
  3. Kočevarji/ Kočevski Nemci
  4. Kočevarščina

voscilnica2015

Ljibov Palamarchuk: Kočevarski običaji

Sejanje orehov na Silvestrovo: Sejalka orehov suhega sadja, lešnikov, bonbonov in morda še drobiža je na rahlo odprla vrata in vsula orehe v prostor ter izginila.Orehi so seveda zaropotali. Da je bolj zaropotalo, so včasih poleg orehov dodali tudi kak kamen ali staro ponev.Otroke so na ta način presenetili med večerjo ali večerno molitvijo. Po prvem presenečenju so otroci z veseljem pobirali priboljške in pri tem seveda tekmovali med seboj. Sejalke orehov so bile stare mame, tete ali sosede.
Kočevarji so verjeli, da sejalka orehov v hišo prinese blagostanje za naslednje leto. To je predvsem veljalo za srečo pri živini. Veljalo je, da kjer ni sejalke orehov, v naslednjem letu telički ne skačejo (ni pravega prirasta pri živini).

 

Zveza kočevarskih organiacij je bila ustanovljena 3.12.2013. Cilj zvze je ohranjanje kočevarske kulturne dediščin in zastopanje interesov kočevarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Njen predsednik je postal dipl. ing. Andrej Černe; namestniki so trije in sicer Irene Kapš, dr. Mihael Petrovič in mag. Ciril Vrščaj. Finančni del je prevzela dipl. ekon. Darka Matko. Članice Zveze kočevarskih organizacij:organogram
KoČevarji/ KoČevski Nemci

Kočevski Nemci so se na JV del današnje Slovenije naselili v začetku 13. stol. in so tvorili enega največjih jezikovnih otokov. Večina nemškogovorečega prebivalstva je l. 1941/42 sledila ukazu za preselitev v ˝Reich˝, to je na krško- brežiško območje, od koder so nacisti izselili tamkajšnje Slovence. Nekateri avtohtoni Kočevarji pa so ostali na Kočevskem in še danes živijo na področju nekdanjega jezikovnega otoka. Kljub povojnim pritiskom so uspeli ohraniti svoj jezik in kulturo, a to postaja vedno težje, saj tudi sosednja Avstrija samo občasno podpre projekte, predvsem jezikovne tečaje, s katerimi ohranjajo svojo identiteto. Vse dejavnosti društev so vezane na kratkoročno delovanje, ki ne omogoča rednega nepretrganega dela, kar bi bilo nujno za ohranjanje bistvenih elementov identitete skupnosti.
Zveza kočevarskih organizacij si bo kot krovna institucija ob posredovanju kočevarske kulture širši javnosti  prvenstveno prizadevala tudi za primerno institucionalno razrešitev problematike ohranjanja kočevarske snovne in nesnovne dediščine, med drugim za stalno poučevanje jezika, ki vključuje prvine srednjeveške nemščine in ga UNESCO uvršča na seznam kritično ogroženih jezikovnih idiomov.

karta

Kočevarščina

Šola

 

Najdi/ Suche