1. DNEVI KOČEVARSKE KULTURE


Dejavnost in cilji
Obisk veleposlanika Republike Avstrije pri članicah Zveze
Ekskurzija v Gradec
Ureditev spomenika na Pogorelcu
Občni zbor
Predstavitev knjige V Kočevje pa že ne
Obisk dr. Gazdića iz MkRS
Likovna kolonija
Tečaj kočevarske kuhinje
Slikanica v treh jezikih
Dejavnost in cilji

DEJAVNOSTI IN CILJI
Temeljni cilj našega delovanja bo ohranjanje ter prezentacija naše bogate kulturne dediščine. Ta cilj nameravamo doseči predvsem z delom na terenu s sledečimi aktivnostmi
: - Poučevanje kočevarskega jezika ter razvijanje didaktičnih metod in pripomočkov v ta namen
 - Kulturno delo s poudarkom na delu z mladino
 - Izgradnja osnovne infrastrukture za našo dejavnost
 - Organiziranje javnih prireditev (razstav, delavnic, predstavitev, srečanj, tečajev, ipd.)
 - Založniška dejavnost
 - Stiki s sorodnimi organizacijami doma in po svetu
 - Obveščanje javnosti
Način, s katerim bi zagotovili temeljne pogoje za dosego našega cilja za nas ni najpomembnejše vprašanje. Lahko s formalnim priznanjem nemške manjšine, lahko pa tudi sporazumno na kakšen drug način. Vsekakor želimo delovati v sožitju s širšo skupnostjo in v vsesplošno korist. Slikanica v treh jezikih, tudi v kočevarščini V začetku decembra 2014 je izšla slikanica v treh jezikih, slovenščini, kočevarščini in nemščini. Kočevarščino UNESCO uvršča med kritično ogrožene jezike. Gre za jezik nekdanjega jezikovnega otoka Kočevsko, ki je bil pred drugo svetovno vojno kot pogovorni jezik prevladujoč na tem območju. Jezik ima veliko značilnosti srednjeveške nemščine bavarske jezikovne skupine. Zaradi izselitve večine Kočevskih Nemcev, ki so se razselili po vsem svetu, je jezik zelo težko ohraniti. Žal ima tudi sosednja Avstrija, ki se javno sicer rada predstavlja za zaščitnico nemške manjšine v Sloveniji, ko je treba finančno podpreti pouk, za potrebe Kočevarjev premalo posluha. Naslov knjižice v treh jezikih je Sanje in predanost; legenda o nastanku Črmošnjiško– Poljanske doline. Slikanico na 40. straneh je napisala Maridi Tscherne in ilustrirala Irena Kapš. Izid slikanice je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in s tem pokazalo posluh za prizadevanje majhne narodne skupnosti v Sloveniji, ki si voluntarsko prizadeva za ohranitev tega ogroženega jezika. Prednost knjižice je tudi prevod v nemščino, ki ga je prav tako pripravila avtorica, saj omogoča primerjavo kočevarščine s sodobno nemščino. Notker, glavni junak legende o nastanku Črmošnjiško- Poljanske doline, tvega udobno življenje v samostanu v Meniški vasi za svoje sanje: jezero, ki pokriva Črmošnjiško Poljansko dolino mora odteči, da se bo pokazala lepa rodovitna dolina z Marijino cerkvico na gričku (v Gorici). Pri tem doživi veliko neprijetnih pa tudi zelo prijetnih presenečenj. Informacije Zavod Mošnice: moschnitze@gottscheer.eu ali na telefon 031 242 130. http://www.gottscheer.eu/ slikanica2 Navzgor

Dnevi kočevarske kulture vabijo! Med 12. in 18. septembrom bodo mesto in okolico preplavili glasbeni, filmski in drugi kulturni ter gastronomski užitki. Uvodu v celotedenskem dogajanju pa bo prisostvoval tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Navzgor

slikanica v treh jezikih

V začetku decembra 2014 je izšla slikanica v treh jezikih, slovenščini, kočevarščini in nemščini. Kočevarščino UNESCO uvršča med kritično ogrožene jezike. Gre za jezik nekdanjega jezikovnega otoka Kočevsko, ki je bil pred drugo svetovno vojno kot pogovorni jezik prevladujoč na tem območju. Jezik ima veliko značilnosti srednjeveške nemščine bavarske jezikovne skupine. Zaradi izselitve večine Kočevskih Nemcev, ki so se razselili po vsem svetu, je jezik zelo težko ohraniti. Žal ima tudi sosednja Avstrija, ki se javno sicer rada predstavlja za zaščitnico nemške manjšine v Sloveniji, ko je treba finančno podpreti pouk, za potrebe Kočevarjev premalo posluha. Naslov knjižice v treh jezikih je Sanje in predanost; legenda o nastanku Črmošnjiško– Poljanske doline. Slikanico na 40. straneh je napisala Maridi Tscherne in ilustrirala Irena Kapš. Izid slikanice je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in s tem pokazalo posluh za prizadevanje majhne narodne skupnosti v Sloveniji, ki si voluntarsko prizadeva za ohranitev tega ogroženega jezika. Prednost knjižice je tudi prevod v nemščino, ki ga je prav tako pripravila avtorica, saj omogoča primerjavo kočevarščine s sodobno nemščino. Notker, glavni junak legende o nastanku Črmošnjiško- Poljanske doline, tvega udobno življenje v samostanu v Meniški vasi za svoje sanje: jezero, ki pokriva Črmošnjiško Poljansko dolino mora odteči, da se bo pokazala lepa rodovitna dolina z Marijino cerkvico na gričku (v Gorici). Pri tem doživi veliko neprijetnih pa tudi zelo prijetnih presenečenj. Informacije Zavod Mošnice: moschnitze@gottscheer.eu ali na telefon 031 242 130. http://www.gottscheer.eu/
slikanica2
Navzgor

KOČEVARŠČINA NA ŠOLI

Zveza kočevarskih organizacij je v šolskem letu 2015/16 organizirala pouk kočevarščine skozi  igro na OŠ Belokranjeskega odreda Semič v obliki krožka. Projekt je podprlo Nemško veleposlaništvo v Ljubljani.


Učenci OŠ Semič so v kočevarščini nastopili na prireditvi ob 25- letnici državnosti  v Kulturnem centru Semič.  Na sliki vidimo: Ringlain aüstoiln
Navzgor

obisk veleposlanika republike avstrije

veleposlanik

Veleposlanik Republike Avstrije dr. Clemens Koja je 10.11.2014 obiskal prostore Zavoda Nesseltal Koprivnik. G. veleposlanika, je povabi direktor Zavoda Koprivnik g. Matjaž Matko ob lanskem obisku predsednikov Slovenije in Avstrije v Kočevju. Delegacija, v kateri sta bili tudi direktorica Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani mag. Marie-Thérèse Hermges in asistentka za stike z javnostmi ga. Karin Hojker, si je najprej ogledala razstave o akad. slikarju Michaelu Ruppeju, korespondenčni karti in muzejsko zbirko na temo pitja alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Na veleposlanikovo željo so se z njim srečali tudi predstavniki Zveze kočevarskih organizacij in predsedniki društev, ki so vanjo včlanjeni. Pogovora o perečih vprašanjih kočevarske narodne skupnosti so se tako, poleg g. Matka, udeležili tudi Andrej Černe, predsednik Zveze, njegova namestnika dr. Mihael Petrovič in Irena Kapš ter predsednica Turističnega društva pod Srebotnikom Urška Kop, ki je prišla s svojo še ne pet mesečno hčerko. Na ta način je nehote na simbolni ravni gostom z veleposlaništva pokazala, kje Zveza kočevarskih organizacij vidi prihodnost narodne skupnosti in cilj svojega delovanja, namreč v delu z in za mlade.

Navzgor

ekskurzija v gradec

Decembra 2013 je bila v Bistrici pri Črnomlju ustanovljena Zveza kočevarskih organizacij, ki združuje štiri kočevarske organizacije, ki delujejo na področju Kočevske. Za razliko od Zveze kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti, ki je prepoznavna predvsem po svojih političnih zahtevah po priznanju nemške manjšine v R. Sloveniji in predvsem po zahtevah po poslanskem mandatu v parlamentu, se želi Zveza kočevarskih organizacij uveljaviti z delom na kulturnem področju. 13. maja letos se je skupina, ki se že drugo leto uči kočevarskega jezika, odpravila na strokovno ekskurzijo v Gradec. Glavni cilj ekskurzije je bil obisk spominskega centra Kočevarjev v Gradcu s kapelo in muzejem ter srečanje z rojaki, ki živijo na avstrijskem Štajerskem. V prostorih Gottscheer Gedenkstätte, kot se stavba imenuje, sta nas sprejela g. Hans Rom in gospod Edelbert Lackner ter še nekaj članov graškega društva. Na stenah kapele smo si ogledali imena padlih, od francoske zasedbe kočevske, obeh svetovnih vojn pa do preminulih Kočevarjev ob terorističnem napadu na dvojčke, 11.9.2001 v New Yorku. Sledil je ogled muzejske zbirke, kmečke sobe, slikovnega gradiva: v Gradcu je zbranih ogromno slik nekdanjih kočevarskih vasi, ki so danes popolnoma izginile. Na stenah smo si lahko ogledali slike akad. slikarjev kočevarskega rodu, mag. Petscheta in, v današnji občini Črnomelj rojenega slikarja, Michaela Ruppeja. Akademski slikar Ruppe, ki je bil rojen v vasi Ovčjak, po njem se v Salzburgu celo imenuje ulica, je bil do nedavnega v Sloveniji skoraj neznan. Njegovo delo in življenje je predstavil šele Matjaž Matko iz Zavoda Nesseltal- Koprivnik, kjer si med drugim lahko ogledate tudi zbirko njegovih oljnih slik. Druženje z rojaki smo zaključili v veselem vzdušju, saj so nam pripravili majhno pogostitev. V neposredni bližini spominskega centra Kočevarjev- stavbo so dogradili l. 1967, ob podpori Kočevarjev z vsega sveta- smo si ogledali baročno baziliko Maria Trost. Sledil je ogled mesta Gradec z otokom na Muri, grajskim gričem Schlossberg in samega centra mesta, ki je uvrščen v UNESCO-ov seznam svetovne kulturne dediščine. Po mestu in tudi sicer na poti, nas je s svojim znanjem vedno znova presenetil naš vodič, g. Mihael Petrovič. Kljub zares slabemu vremenu, ledeni mož Servacij se je tokrat pokazal v najslabši luči, smo se odpravili še na grad Eggenberg. Grad, ki je s svojo bogato opremo očaral tudi najbolj utrujene in premočene, je danes v lasti dežele Štajerske, ki za svojo kulturno dediščino vzorno skrbi. Med drugim smo si ogledali tudi spalnico in posteljo, na kateri je spala dunajska cesarica, kadar se je mudila v teh krajih. Seveda je bilo v gradu na ogled veliko bogato opremljenih soban, nekaterih celo v azijskem stilu. Domov smo se vrnili v zgodnjih jutranjih urah zelo dobre volje, saj nas je po poti s svojimi šalami zabaval g. Matija Rom, ki je suvereno obvladal mikrofon našega prevoznika Beloktur. Projekt, ki smo ga poimenovali ˝Jezik povezuje,˝ saj so se ga udeležili predvsem slušatelji tečaja kočevarščine, je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.


 

Navzgor

v kočevje pa že ne

1.4. 2014 sta Društvo Peter Kosler in Zveza kočevarskih organizacij v Bistrici organizirala predstavitev in pogovor o knjigi Mihaela Petroviča ml. V Kočevje pa že ne: 75 znamenitih kočevskih in s Kočevsko povezanih osebnosti. Avtor knjige se je na predstavitvi osredotočil predvsem na osebnosti slovenskega in nemškega rodu, ki so bile povezane tudi z Belo krajino. Tako je na pogovoru, ki ga je povezovala Maridi Tscherne, med drugim predstavil Lojzeta Zupanca, Janža Schweigerja, črmošnjiškega župnika in čebelarja Jurija Jonkeja, Mirana Jarca itd. Seveda ni mogel mimo rešitelja kočevskih gozdov Leopolda Hufnagla, ki mu je občina Kočevje posvetila leto 2012 in velja za začetnika organiziranega naravovarstva v Sloveniji. Udeleženci pogovora so seveda o teh osebnostih že marsikaj vedeli, a jih je avtor znal pritegniti s številnimi manj znanimi dejstvi in anekdotami iz njihovega življenja. Za lep večer ob brskanju po knjigi se gre zahvaliti tudi simpatični gostiteljici večera ge. Alenki Lakner, ki je poskrbela, da je pogovor tekel v prijetnem vzdušju

.

Prestavitev knjige

Navzgor

obisk DR. saše gazdiča, mkrs

23.6.2013 Služba a kulturne raznolikosti in enake možnosti

iz ldesne Andrej Černe, Sašo Gazdič, Mateja Bošnjak in Matjaž Matko

Navzgor

likovna kolonija

Likovno kolonjo je organizirala Zveza kočevarskih organizacij, v sodelovanju z Zavodom za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik. Partnerji pri projektu so bili Društvo likovnih ustvarjalcev Semič in OŠ Belokranjskega odreda Semič. Ogled del, ki so nastala na likovni koloniji je mogoč v Kulturnem centru Semič. Projekt je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Cilj projekta je bil utrjevanje vezi z obmejnim območjem nekdanjega jezikovnega otoka in kulturna izmenjava. Tudi likovno- slikarska kolonija je prispevala k večjemu zavedanju o pretakanju obeh kultur v preteklosti. Utrdili smo vezi z umetniki, ki delujejo v ˝Društvu likovnih ustvarjalcev Semič˝ (nekateri udeleženci so bili prav s področja nekdanjega jezikovnega otoka, predvsem iz Črmošnjic, Občic in Starih Žag). Predstavniki Zavoda Nesseltal Koprivnik so udeležencem kolonije izčrpno predstavil kočevarsko dediščino, ki je na ogled v njihovi muzejski zbirki ter jih popeljali tudi po okolici vasi, kjer so si umetniki lahko izbrali motive. Likovno slikarske kolonije se je udeležilo 15 otrok in 7 odraslih ustvarjalcev. Likovna kolonija: vabilo
likovna
udeleženci likovne kolonije v Koprivniku

Navzgor


razstava likovnih del v kc semič

Otvoritev razstave del, ki so nastala v okviru ˝Slikarsko fotografske kolonije˝ je bila 11.7. 2014 ob 18.30 uri v Kulturnem centru v Semiču. Otvoritev razstave, ki so jo poimenovali ˝Medkulturni dialog˝ je bila odprta v okviru najodmevnejše tradicionalne prireditve v Semiču ˝Semiška ohcet.˝ Otvoritve sta se med drugim udeležili tudi županja občine Semič ga. Polona Kambič in županja občine Črnomelj ga. Mojca Čemas Stjepanovič.
 otvoritev_rastave
Navzgor

urdeitev spominskega obeležja na pogorelcu


Partner pri izvedbi projekta pa je bila OŠ Belokranjskega odreda Semič. Učenci 9.a in 9.b razreda so se 29.9.2014 seznanili s projektom, spoznali zgodovino kočevskih Nemcev in kraja, ki so ga naslednji dan obiskali in uredili. Prvo šolsko uro so učenci spoznali zgodovino kočevskih Nemcev (uvod Maridi Tscherne s pomočjo Power Point animacije). Kasneje so učenci podatke o kočevarskih vseh v občini Semič iskali sami (Rozike Mohar Tukaj so živeli, spletno gradivo, Maridi Tscherne Kočevarsko slovenski slovarček, …) in izpolnili pripravljene vprašalnike. V nadaljevanju so se pogovarjali o tem, zakaj smo odgovorni za spomenike, ki so nastali v preteklosti in spoznali življenje v visoko ležečih vaseh na Rogu (Pogorelec. nadmorska višina 872 m; Gače 955 m…) in razmišljali o tem, kako težko je bilo preživeti samo od kmetijstva. Učenci so tako so lažje razumeli migracije, ki so ves čas potekale na tem področju, krošnjarstvo in izseljevanje. Učenci so izvedeli, da je bil kraj zapuščen že več kot 100 let pred izselitvijo kočevskih Nemcev in o vzrokih izselitve (višina, kamnita tla, slab pridelek, dolge zime, odmaknjenost, pomankanje vode, roparski napadi). Ker jih je tema zanimala, jim je mentorica Maridi Tscherne pripravila več gradiva o roparjih in roparskih napadih na Kočevskem. Učenci so se nato razdelili v pet skupin: 2 skupini sta izdelali plakate, 2 skupini sta pripravili Power Point animaciji medtem ko je peta skupina spekla korenčkovo pecivo ˝Mearlaischtorte˝ po originalnem kočevarskem receptu (Kuhinja Kočevarjev, Zavod Mošnice- Moschnitze, 2013). Prvi dan je pri projektu sodelovalo 28 učencev in trije učitelji. 30.9.2014 so se učenci skupaj z mentorji odpravili na Pogorelec ter čistili spomenik. Pridružili so se jim učenci pobratene šole Pišece, OŠ Šmihel iz Novega mesta, Srednje šole Metlika (iz vsake šole po 3 učenci in spremljevalec) ter 4 učenci in mentorica OŠ Slava Roškaj Ozelj iz sosednje Hrvaške (http://os-slava-raskaj-ozalj.skole.hr/). Naloga gostujočih učencev je bila fotografiranje okoliških krajev. Istočasno so svoje delo tudi dokumentirali. Slike, ki so nastale na Pogorelcu bodo razstavljene v prostorih šole in na gostujočih šolah. 30.9.2014 se je projekta udeležilo 48 udeležencev

razredpecivo

Projekt je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

Navzgor

tečaj kočevarske kuhinje v kočevju, 23.10.2014

kuh_tecaj


kontakt

  • Mail
  • Zveza kočevarskih organizacij
  • Bistrica 1, 8340 Črnomelj  

ZVEZA KOČEVARSKIH ORGANIZACIJ

Zveza  kočevarskih organizacij zastopa interese Kočevskih Nemcev v Sloveniji in jih predstavlja  javnosti. Glavna skrb zveze je ohranitev kočevarskega jezika, specifične kulture tega nekdanjega jezikovnega otoka, njegove bogate tradicije in običajev. Eno od pomembnih težišč delovanja  zveze je vzdrževanje stika z društvi izseljenih Kočevarjev, z drugimi manjšinskimi organizacijami kot tudi z državnimi institucijami v Sloveniji in tujini. m. Več