1. DNEVI KOČEVARSKE KULTURE
Dejavnost in ciljiObisk veleposlanika Republike Avstrije pri članicah Zveze
Ekskurzija v Gradec
Ureditev spomenika na Pogorelcu
Občni zbor
Predstavitev knjige V Kočevje pa že ne
Obisk dr. Gazdića iz MkRS
Likovna kolonija
Tečaj kočevarske kuhinje
Slikanica v treh jezikih
Dejavnost in cilji

Die Botschafterin der R. Österreich Frau Mag. Sigrid Berka hat heute den Dachverband der Gottscheer Organisationen in Bistritz bei Tschernembl besucht. Kurz hat sie auch den August Schauer - Saal in Pöllandl besichtigt wie auch die Einrichtung Nesseltal- Koprivnik.
Veleposlanica R. Avstrije v Sloveniji je obiskala Zvezo kočevarskih organizacij v Bistrici. Ob tej priložnosti se je ustavila tudi v Dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah in v prostorih Zavoda Nesseltal Koprivnik. .
DEJAVNOSTI IN CILJI
Temeljni cilj našega delovanja bo ohranjanje ter prezentacija naše bogate kulturne dediščine. Ta cilj nameravamo doseči predvsem z delom na terenu s sledečimi aktivnostmi
: - Poučevanje kočevarskega jezika ter razvijanje didaktičnih metod in pripomočkov v ta namen
- Kulturno delo s poudarkom na delu z mladino
- Izgradnja osnovne infrastrukture za našo dejavnost
- Organiziranje javnih prireditev (razstav, delavnic, predstavitev, srečanj, tečajev, ipd.)
- Založniška dejavnost
- Stiki s sorodnimi organizacijami doma in po svetu
- Obveščanje javnosti
Način, s katerim bi zagotovili temeljne pogoje za dosego našega cilja za nas ni najpomembnejše vprašanje. Lahko s formalnim priznanjem nemške manjšine, lahko pa tudi sporazumno na kakšen drug način. Vsekakor želimo delovati v sožitju s širšo skupnostjo in v vsesplošno korist. Slikanica v treh jezikih, tudi v kočevarščini V začetku decembra 2014 je izšla slikanica v treh jezikih, slovenščini, kočevarščini in nemščini. Kočevarščino UNESCO uvršča med kritično ogrožene jezike. Gre za jezik nekdanjega jezikovnega otoka Kočevsko, ki je bil pred drugo svetovno vojno kot pogovorni jezik prevladujoč na tem območju. Jezik ima veliko značilnosti srednjeveške nemščine bavarske jezikovne skupine. Zaradi izselitve večine Kočevskih Nemcev, ki so se razselili po vsem svetu, je jezik zelo težko ohraniti. Žal ima tudi sosednja Avstrija, ki se javno sicer rada predstavlja za zaščitnico nemške manjšine v Sloveniji, ko je treba finančno podpreti pouk, za potrebe Kočevarjev premalo posluha. Naslov knjižice v treh jezikih je Sanje in predanost; legenda o nastanku Črmošnjiško– Poljanske doline. Slikanico na 40. straneh je napisala Maridi Tscherne in ilustrirala Irena Kapš. Izid slikanice je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in s tem pokazalo posluh za prizadevanje majhne narodne skupnosti v Sloveniji, ki si voluntarsko prizadeva za ohranitev tega ogroženega jezika. Prednost knjižice je tudi prevod v nemščino, ki ga je prav tako pripravila avtorica, saj omogoča primerjavo kočevarščine s sodobno nemščino. Notker, glavni junak legende o nastanku Črmošnjiško- Poljanske doline, tvega udobno življenje v samostanu v Meniški vasi za svoje sanje: jezero, ki pokriva Črmošnjiško Poljansko dolino mora odteči, da se bo pokazala lepa rodovitna dolina z Marijino cerkvico na gričku (v Gorici). Pri tem doživi veliko neprijetnih pa tudi zelo prijetnih presenečenj. Informacije Zavod Mošnice: moschnitze@gottscheer.eu ali na telefon 031 242 130. http://www.gottscheer.eu/ slikanica2 Navzgor
Dnevi kočevarske kulture vabijo! Med 12. in 18. septembrom bodo mesto in okolico preplavili glasbeni, filmski in drugi kulturni ter gastronomski užitki. Uvodu v celotedenskem dogajanju pa bo prisostvoval tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
slikanica v treh jezikih
V začetku decembra 2014 je izšla slikanica v treh jezikih, slovenščini, kočevarščini in nemščini. Kočevarščino UNESCO uvršča med kritično ogrožene jezike. Gre za jezik nekdanjega jezikovnega otoka Kočevsko, ki je bil pred drugo svetovno vojno kot pogovorni jezik prevladujoč na tem območju. Jezik ima veliko značilnosti srednjeveške nemščine bavarske jezikovne skupine. Zaradi izselitve večine Kočevskih Nemcev, ki so se razselili po vsem svetu, je jezik zelo težko ohraniti. Žal ima tudi sosednja Avstrija, ki se javno sicer rada predstavlja za zaščitnico nemške manjšine v Sloveniji, ko je treba finančno podpreti pouk, za potrebe Kočevarjev premalo posluha. Naslov knjižice v treh jezikih je Sanje in predanost; legenda o nastanku Črmošnjiško– Poljanske doline. Slikanico na 40. straneh je napisala Maridi Tscherne in ilustrirala Irena Kapš. Izid slikanice je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in s tem pokazalo posluh za prizadevanje majhne narodne skupnosti v Sloveniji, ki si voluntarsko prizadeva za ohranitev tega ogroženega jezika. Prednost knjižice je tudi prevod v nemščino, ki ga je prav tako pripravila avtorica, saj omogoča primerjavo kočevarščine s sodobno nemščino. Notker, glavni junak legende o nastanku Črmošnjiško- Poljanske doline, tvega udobno življenje v samostanu v Meniški vasi za svoje sanje: jezero, ki pokriva Črmošnjiško Poljansko dolino mora odteči, da se bo pokazala lepa rodovitna dolina z Marijino cerkvico na gričku (v Gorici). Pri tem doživi veliko neprijetnih pa tudi zelo prijetnih presenečenj. Informacije Zavod Mošnice: moschnitze@gottscheer.eu ali na telefon 031 242 130. http://www.gottscheer.eu/

KOČEVARŠČINA NA ŠOLI
Zveza kočevarskih organizacij je v šolskem letu 2015/16 organizirala pouk kočevarščine skozi igro na OŠ Belokranjeskega odreda Semič v obliki krožka. Projekt je podprlo Nemško veleposlaništvo v Ljubljani.

Učenci OŠ Semič so v kočevarščini nastopili na prireditvi ob 25- letnici državnosti v Kulturnem centru Semič. Na sliki vidimo: Ringlain aüstoiln

obisk veleposlanika republike avstrije

ekskurzija v gradec
Decembra 2013 je bila v Bistrici pri Črnomlju ustanovljena Zveza kočevarskih organizacij, ki združuje štiri kočevarske organizacije, ki delujejo na področju Kočevske. Za razliko od Zveze kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti, ki je prepoznavna predvsem po svojih političnih zahtevah po priznanju nemške manjšine v R. Sloveniji in predvsem po zahtevah po poslanskem mandatu v parlamentu, se želi Zveza kočevarskih organizacij uveljaviti z delom na kulturnem področju. 13. maja letos se je skupina, ki se že drugo leto uči kočevarskega jezika, odpravila na strokovno ekskurzijo v Gradec. Glavni cilj ekskurzije je bil obisk spominskega centra Kočevarjev v Gradcu s kapelo in muzejem ter srečanje z rojaki, ki živijo na avstrijskem Štajerskem. V prostorih Gottscheer Gedenkstätte, kot se stavba imenuje, sta nas sprejela g. Hans Rom in gospod Edelbert Lackner ter še nekaj članov graškega društva. Na stenah kapele smo si ogledali imena padlih, od francoske zasedbe kočevske, obeh svetovnih vojn pa do preminulih Kočevarjev ob terorističnem napadu na dvojčke, 11.9.2001 v New Yorku. Sledil je ogled muzejske zbirke, kmečke sobe, slikovnega gradiva: v Gradcu je zbranih ogromno slik nekdanjih kočevarskih vasi, ki so danes popolnoma izginile. Na stenah smo si lahko ogledali slike akad. slikarjev kočevarskega rodu, mag. Petscheta in, v današnji občini Črnomelj rojenega slikarja, Michaela Ruppeja. Akademski slikar Ruppe, ki je bil rojen v vasi Ovčjak, po njem se v Salzburgu celo imenuje ulica, je bil do nedavnega v Sloveniji skoraj neznan. Njegovo delo in življenje je predstavil šele Matjaž Matko iz Zavoda Nesseltal- Koprivnik, kjer si med drugim lahko ogledate tudi zbirko njegovih oljnih slik. Druženje z rojaki smo zaključili v veselem vzdušju, saj so nam pripravili majhno pogostitev. V neposredni bližini spominskega centra Kočevarjev- stavbo so dogradili l. 1967, ob podpori Kočevarjev z vsega sveta- smo si ogledali baročno baziliko Maria Trost. Sledil je ogled mesta Gradec z otokom na Muri, grajskim gričem Schlossberg in samega centra mesta, ki je uvrščen v UNESCO-ov seznam svetovne kulturne dediščine. Po mestu in tudi sicer na poti, nas je s svojim znanjem vedno znova presenetil naš vodič, g. Mihael Petrovič. Kljub zares slabemu vremenu, ledeni mož Servacij se je tokrat pokazal v najslabši luči, smo se odpravili še na grad Eggenberg. Grad, ki je s svojo bogato opremo očaral tudi najbolj utrujene in premočene, je danes v lasti dežele Štajerske, ki za svojo kulturno dediščino vzorno skrbi. Med drugim smo si ogledali tudi spalnico in posteljo, na kateri je spala dunajska cesarica, kadar se je mudila v teh krajih. Seveda je bilo v gradu na ogled veliko bogato opremljenih soban, nekaterih celo v azijskem stilu. Domov smo se vrnili v zgodnjih jutranjih urah zelo dobre volje, saj nas je po poti s svojimi šalami zabaval g. Matija Rom, ki je suvereno obvladal mikrofon našega prevoznika Beloktur. Projekt, ki smo ga poimenovali ˝Jezik povezuje,˝ saj so se ga udeležili predvsem slušatelji tečaja kočevarščine, je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
v kočevje pa že ne
1.4. 2014 sta Društvo Peter Kosler in Zveza kočevarskih organizacij v Bistrici organizirala predstavitev in pogovor o knjigi Mihaela Petroviča ml. V Kočevje pa že ne: 75 znamenitih kočevskih in s Kočevsko povezanih osebnosti. Avtor knjige se je na predstavitvi osredotočil predvsem na osebnosti slovenskega in nemškega rodu, ki so bile povezane tudi z Belo krajino. Tako je na pogovoru, ki ga je povezovala Maridi Tscherne, med drugim predstavil Lojzeta Zupanca, Janža Schweigerja, črmošnjiškega župnika in čebelarja Jurija Jonkeja, Mirana Jarca itd. Seveda ni mogel mimo rešitelja kočevskih gozdov Leopolda Hufnagla, ki mu je občina Kočevje posvetila leto 2012 in velja za začetnika organiziranega naravovarstva v Sloveniji. Udeleženci pogovora so seveda o teh osebnostih že marsikaj vedeli, a jih je avtor znal pritegniti s številnimi manj znanimi dejstvi in anekdotami iz njihovega življenja. Za lep večer ob brskanju po knjigi se gre zahvaliti tudi simpatični gostiteljici večera ge. Alenki Lakner, ki je poskrbela, da je pogovor tekel v prijetnem vzdušju
.

obisk DR. saše gazdiča, mkrs
23.6.2013 Služba a kulturne raznolikosti in enake možnosti

iz ldesne Andrej Černe, Sašo Gazdič, Mateja Bošnjak in Matjaž Matko
likovna kolonija


udeleženci likovne kolonije v Koprivniku



razstava likovnih del v kc semič



urdeitev spominskega obeležja na pogorelcu

Partner pri izvedbi projekta pa je bila OŠ Belokranjskega odreda Semič. Učenci 9.a in 9.b razreda so se 29.9.2014 seznanili s projektom, spoznali zgodovino kočevskih Nemcev in kraja, ki so ga naslednji dan obiskali in uredili. Prvo šolsko uro so učenci spoznali zgodovino kočevskih Nemcev (uvod Maridi Tscherne s pomočjo Power Point animacije). Kasneje so učenci podatke o kočevarskih vseh v občini Semič iskali sami (Rozike Mohar Tukaj so živeli, spletno gradivo, Maridi Tscherne Kočevarsko slovenski slovarček, …) in izpolnili pripravljene vprašalnike. V nadaljevanju so se pogovarjali o tem, zakaj smo odgovorni za spomenike, ki so nastali v preteklosti in spoznali življenje v visoko ležečih vaseh na Rogu (Pogorelec. nadmorska višina 872 m; Gače 955 m…) in razmišljali o tem, kako težko je bilo preživeti samo od kmetijstva. Učenci so tako so lažje razumeli migracije, ki so ves čas potekale na tem področju, krošnjarstvo in izseljevanje. Učenci so izvedeli, da je bil kraj zapuščen že več kot 100 let pred izselitvijo kočevskih Nemcev in o vzrokih izselitve (višina, kamnita tla, slab pridelek, dolge zime, odmaknjenost, pomankanje vode, roparski napadi). Ker jih je tema zanimala, jim je mentorica Maridi Tscherne pripravila več gradiva o roparjih in roparskih napadih na Kočevskem. Učenci so se nato razdelili v pet skupin: 2 skupini sta izdelali plakate, 2 skupini sta pripravili Power Point animaciji medtem ko je peta skupina spekla korenčkovo pecivo ˝Mearlaischtorte˝ po originalnem kočevarskem receptu (Kuhinja Kočevarjev, Zavod Mošnice- Moschnitze, 2013). Prvi dan je pri projektu sodelovalo 28 učencev in trije učitelji. 30.9.2014 so se učenci skupaj z mentorji odpravili na Pogorelec ter čistili spomenik. Pridružili so se jim učenci pobratene šole Pišece, OŠ Šmihel iz Novega mesta, Srednje šole Metlika (iz vsake šole po 3 učenci in spremljevalec) ter 4 učenci in mentorica OŠ Slava Roškaj Ozelj iz sosednje Hrvaške (http://os-slava-raskaj-ozalj.skole.hr/). Naloga gostujočih učencev je bila fotografiranje okoliških krajev. Istočasno so svoje delo tudi dokumentirali. Slike, ki so nastale na Pogorelcu bodo razstavljene v prostorih šole in na gostujočih šolah. 30.9.2014 se je projekta udeležilo 48 udeležencev