Kočevski Nemci so se na JV del današnje Slovenije naselili v začetku 13. stol. in so tvorili enega največjih jezikovnih otokov. Večina nemškogovorečega prebivalstva je l. 1941/42 sledila ukazu za preselitev v ˝Reich˝, to je na krško- brežiško območje, od koder so nacisti izselili tamkajšnje Slovence. Nekateri avtohtoni Kočevarji pa so ostali na Kočevskem in še danes živijo na področju nekdanjega jezikovnega otoka. Kljub povojnim pritiskom so uspeli ohraniti svoj jezik in kulturo, a to postaja vedno težje, saj tudi sosednja Avstrija samo občasno podpre projekte, predvsem jezikovne tečaje, s katerimi ohranjajo svojo identiteto. Vse dejavnosti društev so vezane na kratkoročno delovanje, ki ne omogoča rednega nepretrganega dela, kar bi bilo nujno za ohranjanje bistvenih elementov identitete skupnosti.
Zveza kočevarskih organizacij si bo kot krovna institucija ob posredovanju kočevarske kulture širši javnosti  prvenstveno prizadevala tudi za primerno institucionalno razrešitev problematike ohranjanja kočevarske snovne in nesnovne dediščine, med drugim za stalno poučevanje jezika, ki vključuje prvine srednjeveške nemščine in ga UNESCO uvršča na seznam kritično ogroženih jezikovnih idiomov.

Kočevarščina