Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevje (nastop so omogočili Javni skladi RS za kulturno dejavnost); več o zasedbi na http://www.cantate-domino.si/default.cfm?jezik=sl&Kat=02
Otroški zbor OŠ Belokranjskega odreda Semič, ki se bo predstavil s pesmico Poj z menoj. Pesem bo zapel v treh jezikih slovenščini, nemščini in kočevarščini. Pesem je izšla v nemškem in slovenskem jeziku v pesmarici Pesmarici Poj z menoj 1, Mohorjeva družba Celovec, 1986. V kočevarščino je pesmico prevedla Maridi Tscherne.Pri otroškem zboru sodeluje 20 otrok, starih od 6-9 let. Otroški zbor spremljajo na instrumentih učenke 7. razreda, ki obiskujejo Orffov krožek. Zbor vodi Anželika Mitrovič.
Mladinski zbor bo zapel avtorsko pesem (popevko) Hermanna J. Stampfla O Tokh- O dan, ki jo je napisal v času svojega bivanja v bolnišnici. V pesmi izraža veselje ob tem, da je zopet napočil dan in z njim je postala vidna lepota narave: drevje, cvetje... Pri zboru sodeluje 34 učencev, starif od 10 do 16 let. Na regijskem tekmovanju je zbor prejel srebrno priznanje. Tudi ta zbor vodi učiteljica Anželika Mitrovič. 
Hermann J Stampfl je pripadnik druge generacije kočevarske izseljeske skupnosti, v New Yorku.odrasel je v Brooklynu in Queensu, NY. več kot tri desetletja je bil član Kočevarskega zbora, Gottscheer Choir.Trideset let je bil lastnik glasbene založbe Stamp of approval Music, ki se je specializirala za izdajo rock, popin country glasbe.V letu 2015 je izdal CD ˝Gottscheer American Songs˝ z avtorskimi pesmimi in vokalnimi priredbami kočevarskih narodnih pesmi. Njegovi predniki izhajajo iz Kočevskih Poljan v Občini Dol. Toplice. O razlogih, da je izdal CD je napisal: ˝Ponosen sem, da lahko mlajši generaciji predam svoje vedenje o prednikih in njihovi kulturi. Ljubim svojo amerško domovino, vendar hkrati nikoli ne želim pozabiti, kje so bili rojeni moji starši in stari starši. Dandanes svet postaja brez meja in se spreminja preko noči in zdi se, da z mejami izginja tudi tradicija; ohranjanje tradicije postaja vedno težje.˝https://www.facebook.com/hermann.j.stampfel?fref=ts  
Kočevarski otroški igri bo predstavila skupina, ki na OŠ Semič obiskuje krožek ˝Kočevarske igre.˝  V tekstu Hanshe henkh dain Hintle uən, ki je Kočevrjem dobro znan požugajo: Hanžek, priveži psička, kajti, če ga ne boš in me bo ugriznil, te bo to stalo 1000 talarjev. V drugi igri, ki je tudi slovenskim prebivalcem dobro poznana kot ˝Rinčke talat˝ (t.j. deliti prstan) otroci pojejo o kovancu, ki potuje od otroka do otroka, dokler se ne naveliča. Le pri katerem od otrok se je ustavil?
Folklorna skupina OŠ Belokranjskega odreda bo prikazala venček otroških igric.Folklorno skupino vodita Nataša Sever in Lucija Papež.
4 vokalistke 8. razreda bodo zapele evrovizijsko pesem Ein bisschen Frieden.

Alen, ki obiskuje izbirni predmet nemščina, nam bo predstavil pesem kočevarskega avtorja, učitelja in ravnatelja Karla Schemitscha (1925-2015) Zvon iz Blatnika- Die Glocke von Rußbach.
Pesem govori zvonu iz Blatnika, ki je kljuboval vsem vihram vojne in se veseli novega življenja. Avtor, ki je Kočevsko obiskal že konec 60-ihlet prejšnjega stoletja, je bil šokiran nad uničenjem, ki ga je vojna vihra pustila v krajih njegovega otroštva in mladost. i.Zvonu zato avtor pravi: Nikar več ne čakaj, prevaran si za upanje: nekdanjih prebivalcev ne bo nikoli več nazaj. Ugotavlja, da je obnemel zvonov pozdrav, saj že dolgo ni nikogar, ki bi obiskal cerkev. Zvon je lahko samo tiha priča nekdanjih časov in opomin prihodnjim rodovom . 

Karl Schemitsch, učitelj, rojen l. 14.4.1925 v Rajndolu pri Mozlju na Kočevskem. Realno gimnazijo je obiskoval v Kočevju. Šolanje je dokončal v Brežicah, na izselitvenem območju. Avgusta 1944 je bil vpoklican v nemško vojsko. Februarja 1945 so ga ujeli Angleži. Aprila 1946 so gaizpustili iz ujetništva. Na A. Štajerskem je našel svojo mater in brate in sestre. Všisal se je na fakulteto v Grazu, kjer je študiral francoščino. Zaradi materialne stiske študija ni mogel končati in se je zaposlil kot učitelj na Koroškem. (Tu so iskali učitelje, ki so znali slovensko).  Kasneje je postal ravnatelj šole v okrožju Landskron pri Beljaku. Schemitsch je veliko predaval o Kočevarjih, pisal pesmi in zgodbe v kočevarščini. Sodeloval je pri društvu ˝Prijatelji jezikovnih otokov˝ z Dunaja, pri postavitvi zbirke o Kočevarjih v Spittalu, v različnih odborih kočevarskih organizacij, za svoje delo je prejel več nagrad... Kot zanimivost: vpisan je tudi v Guinessovo knjigo rekordov, saj je na eno drevo cepil 120 različnih sort jabolk, ki so tudi rodila. Umrl je 14.10.2015 v Beljaku v Avstriji. Nekatere njegove pesmi v kočevarščini so tudi uglasbene npr. ´s ischt Shünntokh; (Nedelja je)
Dela:  Dar schpute Herbischt (pesniška zbirka v kočevarp,ščini  večih avtorjev),  1970, 1990 ponati-Schö is Prach (So ist es Brauch) – o običajih, v kočevarščini in nemščini, 1975, tudi CD
-A hoimö (Daheim), pesmi v kočevarščini, 19- Das war Gottschee (prevod v angleščini Edith Herold).zgodovina Kočevske, 1978   Schicksal der Gottscheer“Tragik der deutschen Sprachinsel Gottschee – zgodovina, 1985  Gedanken wandern nach Gottschee- zgodovina, 1988
Kočevarska folklorna skupina deluje od l. 2013 v okvitru TD Pod Srebotnikom, društva, ki je bilo ustanovljeno septembra 2012. Nastopajo na različnih prireditvah v občinah Dol. Toplice, Semič in Kočevje, med drugim tudi na prireditvi ˝Topliško jabolko˝. TD Pod Srebotnikom se namreva konev l. 2017 pridružiti Društvu Kočevarjev staroselcev, zato že danes plesalci nastopajo za to društvo.
Pokrajinski muzej Kočevje že od vsega začetka sodeluje na prireditvah ob ˝Dnevih kočevarske kulture˝: na otvoritvi se bo predstavil z razstavo dr. Mitje Ferenca Nekdanji nemški jezikovni otok, ki bo postavljena na ogled v avli KC Semič.. http://www.pmk-kocevje.si/  Prav tako si boste v KC Semič lahko ogledali razstavo Kočevarska kultura na platnu, izbor del likovnih kolonij Zveze kočevarskih organizacij in Društva likovnih ustvarjalcev Semič. Slike so nastale na likovnih kolonijah v Kprivniku, Kočevskih Poljanah in v Kočevju. Mentorica likovnih kolonij je že vsa leta mag. Vlasta Henigsman, izkušena likovna pedagoginja. V knjižnici pa bo odprta razstava knjig o Kočevarjih in Kočevski, ki jo je pripravila lokalna knjižnica.

 

HIMNA CANTATE

VODITELJICA POZDRAV

ŽUPANJA POZDRAV

TOČKA OSNOVNA ŠOLA (OPZ in ORFFOV KROŽEK - POJ Z MENOJ, pesem v slovenščini, nemščini in kočevarščini (po ena kitica)

VODITELJICA

TOČKA OSNOVNA ŠOLA (Folklorna skupina)

VODITELJICA

TOČKA VS CANTATE DOMINO – 2 pesmi 1 koč , 1 slo

VODITELJICA

TOČKA OŠ (Krožek kočevarskih iger& dekleta z Ein bisschen Frieden)

VODITELJICA

TOČKA OŠ (MPZ & recitacija Alen Golobič)

VODITELJICA

KOČEVARSKA FOLKLORNA  SKUPINA

VODITELJICA

Avtor razstav MITJA FERENC nagovor, uradna otvoritev razstav in povabilo nanje

VODITELJICA ZAKLJUČEK in pozdrav predsednika Zveze kočevarskih organizacij Andreja Černe

  

---

3. DNEVI KOČEVARSKE KULTURE

KOČEVARJI

Kadar govorimo o Kočevarjih na tej strani Roga vedno menimo Kočevske Nemce (nem. Gottscheer, kočevarsko Göttscheabarә). Gre torej za nemško govorečo skupnost, ki je živela na t.i. nemškem jezikovnem otoku Kočevsko, ki je obsegal pribl. 860 km². Na to področje so kmečko prebivalstvo naselili Ortenburžani (grofi iz zgornje Koroške, okolice Špitala/ Spittal) iz svojih posestev na Koroškem in vzhodnem Tirolskem. Po nekaterih virih naj bi del naseljencev prišel tudi kazensko, iz Turingije, ker naj bi se upirali gospodi. Razlog njihove naselitve je bil prenaseljenost na Koroškem in gospodarska neizkoriščenost posesti na Kočevskem, ki je bila zelo redko naseljena, večina pa sploh nenaseljena.

Glavna vira, ki omenjata poselitev Kočevske sta iz l. 1339 in 1363: v prvem dokumentu iz l. 1339 grof Ortenburški prosi patriarha iz Ogleja za dovoljenje, da namesti kaplana pri kapeli sv. Jerneja v Mahovniku, saj imajo priseljenci zelo daleč do župnijske cerkve v Ribnici.

Zgodovinski dokument datiran s 1. majem 1363 nam zopet neposredno priča o teh dogodkih: na svojem gradu v Vidmu ugotavlja Ludvik II. della Torre, patriarh iz Ogleja, da se je v gozdiče oz. gozdove na cerkvenem območju sv. Štefana v Ribnici, ki so bili do sedaj neobdelani in neposeljeni, naselilo mnogo ljudi.  Nove cerkve so bile zgrajene v krajih Kočevje/ Gotschee, Predgrad/ Pölan,  Kostel/ Costel, Osilnica/ Ossiwnitz in Gotenica/Gotenitz, vse s soglasjem in v sodelovanju z grofom Otonom Ortenburškim, v čigar gospostvo in jurisdikcijo to področje sodi. Njemu in njegovim dedičem gre pravica, da izberejo duhovnika, ki pa ga predstavijo duhovniku iz Ribnice v potrditev.

V več stoletjih so na Kočevskem ustanovili 177 naselij, večina je danes opuščenih. V drugi polovici devetnajstega stoletja je bilo 28000 Kočevarjev, najvišje število v zgodovini. Kočevarji, ki so torej živeli skromno kot kmetje, deloma pa tudi kot krošnjarji, so ohranjali svoje zgornjenemško narečje skozi šest stoletij. Zaradi revščine so se mnogi že konec 19. stol. izselili v ZDA, po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 pa tudi zaradi političnega pritiska na nemško manjšino.

Po napadu sil osi na Jugoslavijo so Kočevsko zasedli Italijani. Zaradi sporazuma med Hitlerjem in Mussolinijem so leta 1941 preselili prebivalstvo s Kočevskega v Posavje (Krško- Brežiško polje) ki je bilo zasedeno s strani nemškega Wehrmachta, in iz katerega so nemške oblasti pred tem nasilno izgnale približno 20.000 Slovencev. Le nekaj sto Kočevarjev se je uspešno izogibalo preselitvi in nekateri med njimi so se pridružili slovenskim partizanom.

L. 1945 so morali skoraj vsi preseljeni Kočevarji zapustiti Slovenijo oz. Jugoslavijo. Tiste, ki niso pravočasno pobegnili, so jugoslovanske oblasti na osnovi AVNOJ-skih sklepov razlastile in potem izgnale. Veliko Kočevarjev je umrlo na begu, pa tudi v taboriščih, predvsem v Strnišču (Sterntal) in Teharjah (Tüchern).

Kočevarji, ki so ostali, največ ravno na področju Črmošnjiško- Poljanske doline, so se po osamosvojitvi Slovenije organizirali v društva, uredili svoje prostore in občasno tudi organizirali pouk kočevarščine, pač glede na finančne možnosti. V občini Dol. Toplice imata svoje prostore Društvo Kočevarjev staroselcev (Občice 9) in Zavod Mošnice- Moschnitze (Kočevske Poljane 18). Poleg tega v občini deluje tudi TD Pod Srebotnikom.

V Beli krajini, v sosednji Občini Črnomelj deluje Zveza kočevarskih organizacij (Bistrica 1) in v Občini Kočevje Zavod Nesseltal Koprivnik.

Kočevarščina

Kočevarščina pripada nemški narečni skupini bavarščine, bolj natančno južnobavarskim narečjem. Najbolj sorodna so mu bavarska narečja Koroške in Vzhodne Tirolske. Največ skupnih lastnosti ima z narečji drugih nemških jezikovnih otokov v jugovzhodnih Alpah, kot so Sappada (Pladen), Sauris (Zare) in Timau (Tischelwang) v Furlaniji ter Sorica (Zarz) na Gorenjskem.

Kočevarščina se je razvijala kot samostojno narečje več kot 600 let od naselitve prvih nemško govorečih priseljencev iz vzhodne Tirolske in zahodne Koroške na Kočevskem okoli leta 1330.

Kadar govorimo o kočevarščini v bistvu mislimo na zmes večih dialektov, ki so se tu govorili in ne o enotnem jeziku. Tako razlikujemo na Kočevskem 4 velike dialekte: lontnariš (Lontnarisch), mošnariš (Moschschnrisch), hintrlontnariš (Hintәrlontnarisch) in žühn (Shüәchn). Seveda pa razlike niso tako velike, da se ne bi razumeli med seboj, kljub temu, da imajo posamezni dialekti delno tudi različen besedni zaklad. (npr. pomlad je v dialektu mošnariš, ki ga govorimo na tej strani Roga, Aüsbart, v dialektu lontnariš pa Longis; žep je monariš Nüәshar, lontnariš pa Liәshonk…) Razlog za takšne razlike je goratost dežele, različen kraj in čas prihoda naseljencev, ustno prenašanje jezika itd. Kočevarji so kočevarščino namreč uporabljali kot občevalni jezik, medtem ko je bil njihov knjižni jezik in jezik poučevanja v šoli knjižna nemščina. V kočevarščini so napisane ljudske pesmi in pravljice, ki so jih zbirali v 19. in 20. stoletju, izšlo je nekaj zbirk pesmi, knjiga o običajih itd.

Nekaj posebnosti kočevarščine je zapisal že Valvasor, za njim je krajši slovar napisal Karl Julius Schröer (1870), kočevarsko slovnico je leta 1908 izdal dr. Hans Tschinkel. Leta 1972 in 1976 je dr. Walter Tschinkel napisal slovar kočevarščine, na Koroškem je izšla pesniška zbirka večih avtorjev Dәr schpuәtә Herbischt- Pozna jesen (1972), v kočevarščini izhajajo nekateri članki v časopisih Gottscheer Zeitung (Celovec) in Gottscheer Gedenkstätte (Graz), izšlo pa je tudi nekaj knjig in zbirk kočevarskih narodnih pesmi (Kren, Schemitsch, v sloveniji Tscherne). Kočevarsko slovenski slovarček smo dobili l. 2010 (Maridi Tscherne), 2006 pa pesmarico s slovenskim prevodom. Zavod Mošnice- Moschnitze je izdal dve otroški knjižici v treh jezikih (kočevarsko, slovensko in nemško). V kočevarščini je ohranjeno tudi kar nekaj zvočnih zapisov narodnih pesmi (Deutsche Volkslieder Archiv), leta 2014  je bil v kočevarščini posnet enourni film, lani pa kratki film o trgatvi. V lanskem  letu je v ZDA izšel CD z moderno interpretacijo kočevarskih narodnih pesmi Wernerja Sommerja in nekaj avtorskih popevk Hermanna Stampfla. V Sloveniji je dva CD ja izdala skupina Cantate Domino iz Kočevja. Po izselitvi večine Kočevarjev je na Kočevskem ostalo le nekaj sto govorcev tega jezika. Po drugi svetovni vojni je bila kočevarščina v Jugoslaviji prepovedana.

Kočevarske organizacije v Sloveniji

Po osamosvojitvi Slovenije so potomci Kočevarjev ustanovili dve društvi: Leta 1992 Društvo Kočevarjev staroselcev s sedežem v Občicah (občina Dolenjske Toplice, na skrajnem vzhodu bivšega jezikovnega otoka) ter l. 1994 Društvo Peter Kosler sedežem najprej v Ljubljani in nato v Kočevju. Leta 2008 je bil ustanovljen Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik, l. 2012 sta bila ustanovljena Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice- Moschnitze in TD Pod Srebotnikom, decembra 2013 so se kočevarska društva (Peter Kosler, Zavod Nesseltal Koprivnik, Zavod Mošnice- Moschnitze, TD Pod Srebotnikom) povezala v Zvezo Kočevarskih društev, ki zastopa interese v Sloveniji živečih Kočevarjev.

Članice zveze kočevarskih organizacij s sedežem v Bistrici pri Črnomlju, se zavzemajo predvsem za ohranjanje kulturne dediščine avtohtonega prebivalstva in kočevarskega jezika. Društvo Kočevarjev staroselcev se je pridružilo Zvezi kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji, ki se zavzema za priznanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji na način, kot sta priznana italijanska in madžarska narodna skupnost. Zavod Mošnice- Moschnitze je v Kočevskih Poljanah uredil večnamenski prostor ˝Dvorano Augusta Schaura˝, ki služi tudi drugim društvom in organizacijam v občini. Zavod ima otroško skupino, ki nastopa v kočevarskem jeziku in kočevarski noši, organizira poletne delavnice s tečajem kočevarskega jezika, izdaja knjige, tudi v kočevarščini, vsaj dvakrat letno pripravi razstavo, manjše filmske projekte, fototečaj, vzdržuje kontakte z izseljenci, sprejema različne skupine, organizira tečaje kočevarske kuhinje, okrogle mize ipd.

Zavod Nesseltal Koprivnik (občina Kočevje) ima v svojih prostorih med drugim etnološko zbirko Kočevarjev in zbirko slik akademskega slikarja kočevarskega rodu, Michaea Ruppeja. Zavod turistom oddaja tudi apartma in pripravlja enodnevne izlete po Kočevski. TD Pod Srebotnikom je med drugim ustanovilo folklorno skupino.

Zveza kočevarskih organizacij vsako leto organizira likovno kolonijo, pripravlja razstave, sodeluje z OŠ Belokranjskega odreda (ob evropskem dnevu jezikov ure o Kočevarjih za 9. razrede, krožek kočevarske igre na šoli- vse leto), zastopa društva pri pogovorih z javnostjo itd.

Kočevarji in Občina Semič

V 14. stoletju so grofje Ortenburžani na obronke roškega pogorja naselili Kočevarje, ki so tu prebivali več kot šeststo let in vsestransko vplivali tudi na razvoj Semiča. O tem pričajo opuščene kočevarske vasi, zidanice na Semiški gori, ostanki pokopališč na Planini in Blatniku, pokopališče v Novem Taboru, cerkve in ostanki cerkva črmošnjiške in planinske fare itd.
Vse vasi na Kočevskem so imele poleg nemških in slovenskih tudi kočevarska poimenovanja. V Občini Semič so pod nekdanji jezikovni otok spadale sledeče vasi: Črmošnjice, Ašelice, Blatnik, Brezovica, Divji potok, Gaber pri  Črmošnjicah, Gričice, Komarna vas, Mašelj, Novi tabor, Stari tabor, Resa, Ribnik, Seč, Smrečnik, Srednja vas, Štale, Topli Vrh, Travnik, Vimolj, Vrčice, Gače, Pogorelec, Kleč, Lahinja, Topličice, Konjski Hrib, Planina, Mirna Gora, Ponikve, Sredgora, Škrilj

Četrtek, 25. maj 2017
Kulturni center Semič

ob 18. uri OTVORITVENA SLOVESNOST

• Vokalna skupina Cantate Domino
• Folklorna skupina TD Pod Srebotnikom
• Učenci OŠ Belokranjskega odreda Semič

Kulturni center Semič, Zveza kočevarskih organizacijj, Zavod Mošnice - Moschnitze, 

OŠ Belokranjskega odreda Semič

RAZSTAVE:

• Nekdanji nemški jezikovni otok na Kočevskem
  Pokrajinski muzej Kočevje, avtor dr. Maitja Ferenc
  Kulturni center Semič
• Kočevarska kultura na platnu
  likovna dela likovnih kolonij kočevarske kulture preteklih let
  Društvo likovnih ustvarjalcev Semič, OŠ Belokranjskega odreda Semič, Zveza kočevarskih organizacij
• Razstava knjig o Kočevarjih
  Knjižnica Črnomelj - Krajevna knjižnica Semič

Petek, 26. maj 2017
Kulturni center Semič

9.30 V DEŽELI KAČARIJI
        lutkovna igrica za otroke
        Pokrajinski muzej Kočevje

19.00 MASLO ZA KRALJA
         predstavitev knjige Mihaela Petroviča ml.
         Zavod Mošnice - Moschnitze

Sobota, 27. maj 2017
Železniška postaja Semič, Bar Smile

9.00                     NAZAJ DOMOV, pohod
                           (Železniška postaja Semič - Gaber - Vimol - Ašelice - Divji potok - Črmošnjice)
                           Štartnina: 5,00 € (obrok in pijača na cilju)
                           Dolžina pohoda: 10 km  Trajanje pohoda: 4,5 h
                           Planinsko društvo Semič

od 9.00 do 16.00  LIKOVNA KOLONIJA
                           Društvo likovnih ustvarjalcev Semič, Zveza kočevarskih organizacij

Gasilski dom Črmošnjice

od 9.00 do 16.00   PODOBE ČRMOŠNJIC SKOZI ČAS NA RAZGLEDNICAH, razstava
                             Matjaž Matko

Gasilski dom Črmošnjice

14.00                     ZAKLJUČEK POHODA

                             Folklorna skupina TD Pod Srebotnikom
                             dr. Helena Jaklitsch, kratek pregled zgodovine Črmošnjic
                             POBOLLITSӘ, predstavitev in pokušina kočevarske sladice
                             DPŽ Kočevske, Zavod Mošnice - Moschnitze

Nedelja, 28. maj 2017
Planina, gozdarski dom z okolico

od 9.00 - 15.00  KOČEVARJI IN ROKODELSTVO SKOZI DELAVNICE
                        KUD Jože Mihelčič Semič - zgodovinska sekcija

                        - prikaz izdelave skodel
                        - pletenje košar
                        - izdelava pasti za polhe
                        - stojnice kulinarike
                        - razstava v gozdarskem domu (živalski in rastlinski svet okoli Mirne gore)
                        - ogled cerkve sv. Elije in ohranjenega kočevarskega pokopališča

Planina, gozdarski dom

10.00                VODEN POHOD PO UČNI POTI PLANINA - MIRNA GORA
                        Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto

Planina, cerkev sv. Elije

14.00                SVETA MAŠA ZA POKOJNE PREBIVALCE KOČEVARSKIH VASI

Planina, gozdarski dom

15.00                ZAKLJUČEK 3. DNEVOV KOČEVARSKE KULTURE     

                        Nastopajo: otroška skupina Zavoda Mošnice- Moschnitze
                         Plesna skupina Tončka Pluta, Semič

Dobrodošli! 

otvoritev fotografske razstave marije zupančič, Kočevske poljane, dvorana augusta schaura, 17.4.2017 ob 19.00 uri

TEČAJ KOČEVARŠČINE

Zveza kočevarskih organizacij organizira tečaj kočevarščine za odrasle. Tečaj bo potekal ob četrtkih ob 17.00 uri v Bistrici pri Črnomlju. Tečaj je namenjen začetnikom in bo poleg osnov jezika vključeval tudi spoznavanje kulture in običajev. Uvodno srečanje bo v četrtek, 15.12.2016 ob 17,00 uri.

Tečaj bo za udeležence brezplačen. 
Prijavite se lahko na mail gottscheer.si@gmail.com ali na tel. 040 373 070 oz. 07 30 66 234 ali pridete na uvodno srečanje. 
     Vabljeni.

Obisk  avstrijske veleposlanice

28.11.2016 je veleposlanica Republike Avstrije v Sloveniji ga.mag. Sigrid Berka obiskala Zvezo kočevarskih organizacij v Bistrici. Vodstvo zveze je  veleposlanico obvestilo o delovanju zveze in njenih načrtih za prihodnost. V imenu Zveze kočevarskih organizacij so veleposlanico sprejeli: dipl. ing. Anrej Černe, predsednik, namestniki dr. Mihael Petrovič, mag. Ciril Vrščaj in Irena Kapš ter v imenu Zavoda Nesseltal Koprivnik g. Matjaž Matko..
Ob tej priložnosti je veleposlanica obiskala tudi prostore Zavoda Mošnice- Moschnitze v Kočevskih Poljanah in Zavoda Nesseltal Koprivnik v Koprivniku pri Kočevju.