031-242130
- Izjava ob ustanovitvi
- Izjava za javnost ob obisku predsednika Slovenije in Avstrije v Kočevju
- Izjava o prejemanju obvestil
Ustanovni zbor Zveze kočevarskih organizacij
IZJAVA ZA JAVNOST OB USTANOVITVI ZVEZE KOČEVARSKIH ORGANIZACIJ
Ustanovni člani Zveze kočevarskih organizacij so: Društvo Peter Kozler, Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik, Turistično društvo pod Srebotnikom in Zavod za ohranitev kulturne dediščine Moschnitze- Mošnice. Krovno organizacijo ustanavljamo z namenom koordiniranja dejavnosti med člani, oblikovanje skupnih stališč in strategij in zaradi učinkovitejšega skupnega zastopanja interesov včlanjenih društev in širše skupnosti ter predstavitve le-teh javnosti.
Temeljni cilj našega delovanja bo ohranjanje ter prezentacija bogate kulturne dediščine Kočevske in njenih prebivalcev. Ta cilj nameravamo doseči predvsem z delom na terenu s sledečimi aktivnostmi:
- Poučevanje kočevarščine ter razvijanje didaktičnih metod in pripomočkov za jezikovni pouk
- Kulturno delo s poudarkom na delu z mladino
- Izgradnja osnovne infrastrukture za našo dejavnost
- Organiziranje javnih prireditev (razstav, delavnic, predstavitev, okroglih miz, srečanj, tečajev, taborov, raziskovanje praznovanja, kmečkih opravil in plesnega izročila ter fotografske dediščine Kočevarjev…)
- Raziskovanje kočevarske preteklosti in kulture
- Založniška dejavnost
- Stiki s sorodnimi organizacijami doma in po svetu
- Obveščanje javnosti
Dejavnost zveze je v celoti nepolitična, saj ostajamo odprti za vse rešitve, ki bodo omogočale ohranjanje kočevarske kulture za bodoče rodove. Ali bo to priznanje manjšine ali druga dogovorno sprejeta opcija zato za nas ni bistvenega pomena, temveč je naš prednostni cilj delovanje v sožitju s širšo skupnostjo in v splošno korist vseh, ki so s prostorom Kočevske življenjsko povezani.
ustanovni bor Zveze
Podpis ustanovne listine
Predstavniki spodaj navedenih organizacij, ki se ukvarjajo z ohranjanjem kočevarske kulturne in jezikovne dediščine, se odločno distanciramo od izjav gospoda Avgusta Grila, predsednika Društva Kočevarjev staroselcev iz Občic, ob nedeljskem obisku predsednika Republike Avstrije v Kočevju. V celoti namreč podpiramo ob tej priložnosti izrečena stališča predsednikov Republike Slovenije in Republike Avstrije, g. Boruta Pahorja in g. dr. Heinza Fischerja.
Hkrati opozarjamo, da je Društvo Kočevarjev staroselcev, ki ga vodi g. Gril, le ena od organizacij, ki delujejo na področju ohranja kočevarskega izročila G.. Gril nikakor ni zastopnik vseh avtohtonih prebivalcev Kočevske, kot se skuša prikazovati v javnosti, temveč zastopa izključno in samo članstvo enega od društev. Spodaj navedene organizacije tudi niso članice Zveze kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji, ker se ne strinjajo s cilji in načinom delovanja te organizacije.
Zavod za ohranitev kulturne dediščine Moschnitze- Mošnice
Društvo Peter Kosler
Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik
Turistično društvo pod Srebotnikom
Kočevje, 2.9.2013
|
|
Kočevski Nemci so se na JV del današnje Slovenije naselili v začetku 13. stol. in so tvorili enega največjih jezikovnih otokov. Večina nemškogovorečega prebivalstva je l. 1941/42 sledila ukazu za preselitev v ˝Reich˝, to je na krško- brežiško območje, od koder so nacisti izselili tamkajšnje Slovence. Nekateri avtohtoni Kočevarji pa so ostali na Kočevskem in še danes živijo na področju nekdanjega jezikovnega otoka. Kljub povojnim pritiskom so uspeli ohraniti svoj jezik in kulturo, a to postaja vedno težje, saj tudi sosednja Avstrija samo občasno podpre projekte, predvsem jezikovne tečaje, s katerimi ohranjajo svojo identiteto. Vse dejavnosti društev so vezane na kratkoročno delovanje, ki ne omogoča rednega nepretrganega dela, kar bi bilo nujno za ohranjanje bistvenih elementov identitete skupnosti.
Zveza kočevarskih organizacij si bo kot krovna institucija ob posredovanju kočevarske kulture širši javnosti prvenstveno prizadevala tudi za primerno institucionalno razrešitev problematike ohranjanja kočevarske snovne in nesnovne dediščine, med drugim za stalno poučevanje jezika, ki vključuje prvine srednjeveške nemščine in ga UNESCO uvršča na seznam kritično ogroženih jezikovnih idiomov.